Žensko jadranje Kvarner - oktober 1999
Poleti 99 smo se odločili, da jeseni poskusimo organizirati jadranje in mini regato med dvema enakima jadrnicama, ena z žensko in druga z moško posadko. Tako smo se oktobra zbrali v marini Pomer pri Puli, kjer smo prevzeli dve skoraj novi jadrnici ELAN 431. Skiper na moški jadrnici je bil Bojči, na ženski pa jaz.
Še isti večer smo prepluli Kvarner in se pozno ponoči privezali v majhni luki na otoku Susak.
Ker je bila večina članic ženske posadke prvič na jadrnici, smo zjutraj naredili nekakšen mini tečaj o tem za kaj se uporabljajo stoparji, škripci in ostala oprema, ter čemu služijo posamezne vrvi. Ženska posadka se je pokazala za zelo spretno, saj smo zelo kmalu brez težav obvladali prav vse manevre z jadrnico.
Že na prvi regati z Suska na Premudo so dekleta pokazala zobe in pustile moške daleč zadaj, s čimer smo si priborili prehodni pokal. Podoben rezultat se je nadaljeval tudi v naslednjih regatah, tako, da nas je moška jadrnica gledala večinoma v krmo.
Pot nas je vodila preko Ista in Dugega otoka do Silbe in Lošinja. V tem letnem času je bilo zelo malo jadrnic, tako, da smo bili v zalivu Krivica na Lošinju čisto sami. Vreme je bilo res raznoliko, saj smo imeli vse, od vročega sonca do močnega dežja. Večino poti smo prejadrali v zmernih vetrovih okoli 15 vozlov.
Po Murphijevem zakonu je seveda najbolj pihalo (cca 30 vozlov) pri povratku čez Kvarner, tako, da smo se pri prečkanju borili z skoraj tri metrskimi valovi. Kljub temu je bila morala na višku, zato smo v močni burji še dve uri križarili pred marino v Pomerju.
Po izkrcanju in predaji jadrnic smo se vsi strinjali, da bi bila velika škoda, če tovrstne regate ne bi postale tradicionalne.