Žensko jadranje Kornati - maj 2000

 

Oktobra 99 smo prvič priredili regato med jadrnico, na kateri so bila, razen skipperja sama dekleta in enako jadrnico, na kateri so bili samo fantje.

Skipperja sta bila ista kot lani, tako da sem žensko jadrnico krmaril jaz, moško jadrnico pa, vedno bolj morski volk, Bojči.

Konec maja se nas je, glede na lansko leto nekoliko spremenjena posadka, odpravila na tradicionalno drugo tovrstno jadranje. Letošnji štart je bil v Sukošanu pri Zadru, na razpolago pa smo imeli dve jadrnici ELAN 43. Glede na dobre izkušnje iz prejšnjega jadranja in obilo natolcevanj kasneje v Ljubljani, letos ni bil problem zbrati posadk. Nasprotno, na moški jadrnici je bilo premalo prostora za vse, ki so se nam hoteli pridužiti.

Vreme nam je šlo na roko, saj je praktično ves čas sijalo sonce, le vetra je bilo nekoliko manj. Tako smo lahko izpeljali samo dve mini regati, in za razliko od lanskega leta, ko so bila dekleta prepričljivo boljša, je bil letos rezultat izenačen.

Glede na odzive s prejšnjega jadranja letos ni bilo problem najti sponzorjev, tako da je MURPHY & NYE oblekel žensko jadrnico, mesto Ljubljana pa je prispevalo majice za obe posadki.

Pot je bila za ta del Jadrana dokaj standardna:

Sukošan - Pakoštane - Opat - Lavsa - Piškera - Telaščica - Sali - Rava - Brbinj - Ugljan - Sukošan.

Ves čas jadranja je bila za krmilom Mateja, sama ali pa s kakšno pomočnico, Lena pa si je na tem jadranju pridobila nadimek Nuttelca, ker je pojedla vso Nuttelo, ki je bila na krovu.

Ker sem imel nekaj dni prej rojstni dan, so mi članice posadke kupile meni primerno darilo in mi ga izročile takrat, ko se posadka moške barke ni mogla vmešavati.

Jadrnice so se kljub starejšemu letniku izdelave (1987) izkazale zelo dobro. Edini problem smo imeli na ženski jadrnici, ko se je v močnem vetru genoa iztrgala iz vodil, vendar smo okvaro odpravili v nekaj minutah.

Kljub temu, da je voda hladnejša kot jeseni, je spomladansko jadranje prijetnejše, ker je dan precej daljši. Veter v Jadranu pa je tako ali tako odvisen od sreče in mogoče ga bo na naslednjem jadranju še malo več.

 

 

nazaj na potopise

nazaj na prvo stran